In živela sta srečno do konca svojih dni
Čudovit dan se je naredil, kljub temu da so se še prejšnji večer zbirali oblaki. Kamor je seglo oko, so se razprostirala polja ter starinske kmetije, ob njih pa neskončni temni gozdovi. Ptice so nagajivo ščebetale kot na dan, ko se ženijo. Obdajal nas je vonj smrečja in podrasti, preproga iz mehkega listja in podrastja je malo jaso sredi gozda spremenila v idilično sobo preteklosti. Mogočno, z mahom obraslo drevo, je ponudilo romantično zavetje naši gozdni pustolovščini. Ozaljšali smo ga z lesenimi umetninami in malimi stilsko dovršenimi dodatki iz preteklosti. Nanj smo prislonili starinsko kolo in zraven sta se pasla mogočen črni vranec ter puhasti radovedni zajček. Enostaven dišeč šopek iz poljskega cvetja, oblačila iz babičine skrinje, svilnati zastor na lesenih temeljih.. Duh nekdanjih generacij je v soju sveč vodil zaljubljeni par na poti njune zaobljube.